torek, 14. julij 2009

JEBEM VAM SUNAC! =)

Ja, ja, točno tako! Danes sem prvič videla videospot Jebem vam sunac, skupine Langa. Moram priznat, da se mi zdi izjemno domiselen. Na prav prefinjen in korekten način se posmehuje Slovenskemu Janezu v nos, kar navsezadnje kaže, da jih le ne bi smeli tako podcenjevati. Drugo je, kar se dogaja z davkoplačevalskim denarjem, ki včasih zaide k Njim... Pa pustimo to.

Ima ta naslov mojega bloga še kakšen globji pomen? Morda. O tem lahko presodite sami. Bila sem tam. Borila sem se. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo namreč. Morda mi ni bilo namenjeno, a tam sem se vseeno počutila kot zmagovalka in tega mi (na žalost) ne more vzeti prav nihče. Živčni vrstniki, kolegi, vsi napeti, večurno čakanje da prideš na vrsto in nervoza... Vse to mi je na nek način dajalo moč. Ko sem vstopila pred trinajstčlansko komisijo, mi je pognalo kri po žilah. Ko sem s svojimi baletnimi copatki stopila na črn parket in so me obsijali žarometi, sem se prvič v življenju počutila zares živo.

To si želim. Je bil edini stavek, ki se mi je še motal po glavi. Nato sem se sprostila. Dala vse od sebe. Bila jaz jaz. Vse, kar sem dolgo pripravljala in si vmes že stokrat premislila, poslušala dvome da mi ne bo uspelo in blablabla, sem se predstavila čudovito. Vsaj zame. Tiste pol ure sem bila popolnoma srečna. Uživala sem v zbadanjih in jih komentirala, igrala in improvizirala. Odgovarjala in se razkrivala. Čutila sem se povezano z njimi. In to je bilo to. Zame je naloga opravljena. In to odlično. Če njim ni bilo všeč, žali bože. Mogoče nekoč spet poskusim. Morda nikoli več ne pridem blizu. Ali ni tako, da ko se ti zaprejo vrata, se ti odpre veliko novih? In taka je bila usoda. In uživala sem v njej. In uživam prav zdaj. Zadovoljna s tem, kar sem dokazala sami sebi. In prav to šteje.




Vaša,

Urška Koželj, dipl. neobupatorka