torek, 25. avgust 2009

19. rojstni TEDEN


Seveda, zakaj bi človek imel rojstni DAN, če pa lahko ima zase kar cel teden. Seveda ta ideja nikakor ni zrasla na mojem zeljniku, pač pa na zeljniku moje "žlahte", ki je s čestitkami in obiski začela že kar v ponedeljek. Zakaj pa ne. Torej bo v sredo pravi vrhunec, se pravi jutri. Se bo pa tudi v petek še vedno dogajalo... =)

Pravzaprav bi se na zadnji 18. letni dan že kar spodobilo nekaj napisat. Vsak rojstni dan doživljam kot nekakšno osebno Novo leto, saj se takrat spominjam vseh dogodkov in prelomnic v preteklem letu. To je bilo vsekakor zopet uspešno. Slabe stvari bom dala v škatlo in jo shranila nekam v ozadje moje glave. Ne bom točno vedela, kam sem jo založila,ampak vedela bom, da škatla obstaja in da je tam. Vse, kar pa je bilo uspešno, gre z mano naprej. Ne v smislu spanja na lovorikah, ampak izključno za motivacijo.

Najlepša leta in blablabla... Kako prekleto prav imajo ti starčki! Dovolj sem stara, da mi ni treba biti doma ob uri. Trenutno doživljam (domnevno) najdaljše počitnice v življenju. V službo grem šele septembra. V žepu imam že kar nekaj lastnih denarčkov. Seštejte? Svoboda, svoboda, svoboda. Vsaj za par tednov. In najbolj všeč od vsega tega mi je, da lahko kadarkoli pograbim ves denar, "rukzak" dam na rame, musko in par cunjc, ter odjadram v širni svet. Vsaj za nekaj dni, ali vsaj uric. Nameravala sem naredit en bolj "ornk" trip v tujino v septembru... Ampak kaj, če je doma tako lepo! Trenutno se navdušujem nad knjigo Toma Jeseničnika, ki sem jo dobila za maturo. Slovenija v presežnikih. Daje ti vedet, da si popoln idiot, če iščeš lepote najprej drugod, potem pa šele doma. In na tem delam sedaj. Se vsedem na vlak nekega nenavadnega dne in se peljem.
Raziskujem. Potujem. Obožujem. Sem v naravi. Ljubim. Se učim.... Živim!!

Saj sem stara (že skoraj) 19. let! :)

Urši vse najboljše!***

ponedeljek, 17. avgust 2009

Bemtiš.

To poletje pa je poletje v skoraj pravem pomenu. Resno. Končno sem si dovolila rahlo prestopit prag domačega razmišljanja, se osvobodila tujih mnenj in začela iskati pravo, pristno in samosvojo Urško Koželj. Čez leto sem delala kot mravljica. Da ne omenjam stalnega treniranja in nasplošno postavljanja novih in novih ciljev, ki sem jih po večini "podrla". In je prišlo poletje, s familijo na morje, nato pa za en mesec v službo. Skladišče, trgovina, pisarna, gostilna... Vse to je blo ok. Naporno, ampak potrebno. In tako je bilo zadnjih nekaj let. Ampak tokrat mi je všeč, da je to poletje drugačno. In končno si dovolim malenkost predaha, preden se vsa zagnana strasno vržem v študij.

Pravzaprav z veseljem gledam nazaj, teh par mesecev, v katere še sama nisem resnično verjela. Matura, dvojni sprejemci, pa še in še stvari, za katerimi sem se gnala. In jih dosegla. Skoraj čisto vse, kar sem si zadala. Če sem se kaj naučila iz vsega tega, je to to, da moram še bolj verjet vase. Vsak človek bi moral. In verjamem, da se da vse, če se le hoče in če se za to dovolj potrudiš. Problem zopet nastane, ko mislimo, da si nečesa želimo in bi bilo dobro za nas. Povdarek na mislimo. Pa tega niti najmanj ne potrebujemo, oz. se ne zavedamo, da nas bo na koncu onesrečilo.

V glavnem. Delo imam, če koga zanima. Res je, da ne bom delala cel mesec, ampak ravno v tem je point. Se bom pa v kratkem času prekleto "nadelala". Ker sem sama tako izbrala. Delala bom na sejmu. Lahko bi se šla tja preprosto smejčkat, pokazat malo gole kože in zaslužit še enkrat toliko kot bom. Pa nisem izbrala te preproste poti. Da ne rečem še kako grše. Izbrala sem tisto, za katero se moram že sedaj pripravljat, se tudi določene stvari naučit in se izobrazit. Zato, da bom tam služila denar s pametovanjem, prodajanjem, prepričevanjem, pogovori v tujih jezikih... Ja, tudi jaz se bom razdajala kot tista dekleta v minikah. Razdajala bom svoje znanje, svoje sposobnosti. In to obožujem. Komaj čakam na nove izzive. Pa čeprav bom na nogah od jutra do večera, bo to na nek način super. Pridite kaj okrog!

Vaša, U.K.