četrtek, 18. november 2010

You can't always get what you want...

Živjo moji jesenčki!

Počasi se ohlajamo, pa nam je čisto super. Poletje je le še bled spomin, jesen osivela starka, zima pa se vsa sveža spotika čez naš prag. Za prijetnejše branje pa še malček Nece:
http://www.youtube.com/watch?v=7noXp95FUIY

Kateri letni čas je vam najljubši in zakaj?
Zahvaljujoč vrtcu in osnovni šoli so meni vsi čisto povšeči, saj imam menjavo letnih časov zaradi njiju v čudovitem spominu. Jesen smo naprimer proslavili s sprehodi, nabiranjem plodov in listja, nato pa smo izdelovali razne skulpture in risbice, ki smo jih potem nosili domov mamam, ki so imele tega "šita" že na tone milijone... Pa je bilo zmeraj lepo.
In še lepše je, ko zapade prvi sneg. Je pa to zame najbolj ganljiv trenutek leta. Ko smo se nekoč prijateljice v osnovni šoli skregale med seboj, je začelo snežiti. In Urška, ganjena od vseh tistih snežink je takoj s solzami v očeh zahtevala, da se vse pobotamo, saj na dan, ko prvič sneži, pač ne moremo bit skregane! (Opomba: Splošni posmeh razreda in likovne pedagoginje sem pustila ob strani zgodbe... :D)


Ja, letni časi se menjujejo. Menjujejo se princi, menjujemo frizure, obleke, menjujemo včasih celo prijatelje in družbe... Nekaj pa vedno ostaja- mi sami. In ogromna torba obešena na naše srce- v njej so skriti naši najdražji in vsi sladki in grenki spomini. In vsi so potrebni in morajo biti tam.

Moj trenutek, ko me je morje izpljunilo na "neko obalo" je tudi že za mano. Najprej sem dvomila v namere usode. Nato sem obalo malce čemerna raziskala na drugi strani zagledala še veličastnejše morje, v katerem sem si že od nekdaj želela plavat. Potopilo me je v vrtinec novih priložnosti.
Tako sedaj vsak dan po šest ur plavam v gledališču na vajah. In srkam novih znanj. S ščepcem slabe vesti, da sem ob kakšnih turobnih dneh sploh dvomila v svoje odločitve. Je napor, a je vredno vsake minute in neprespanih noči. Služba, gimnastika, plavanje, rubikova kocka, prečna flavta, hitri,nevarni izletki v naravo, vračanje domov kakšen vikend, kadar nimamo vaj. In tisto čudovito, jesensko sonce skozi listje... Liffe. Skodelica vroče kave ob knjigi. In roka, ki te boža, da zaspiš. Vse to je jesen.

In Rollingi pravijo:
You can't always get what you want...
...but you get what you need.

Zakon privlačnosti je zanimiva stvar. V to sem se pred časom precej poglabljala, sedaj pa me je iz ravnovesja vrgel še film The secret. Verjamem in kupim jo do te mere, da je moč naših misli in intuicije resnično veliko večja kot si predstavljamo. Ali vi verjamete vanj? Se vam zdi totalna bedarija? Ali samo malo deplasirana reč?

Kot vidite, blog dobiva razsežnosti debatnega krožka. Ker sem vesela, da me bralci včasih pocukate za rokav in nagovorite s kakšno spodbudno besedo, me zanima tudi vaše mnenje o takšnih, sicer precej trivialnih rečeh, pa vseeno...

Lep preostanek jeseni vsem skupaj in vabljeni na našo Plešasto pevko v Šentjakobsko gledališče, premierno predstavljeno konec novembra.

Vaša Urš

3 komentarji:

Anonimni pravi ...

Kot vedno sem z veseljem prebral tvojo zadnjo "stvaritev". In jo tudi z veseljem pokomentiram. Zakaj? predvsem zato, ker pišeš o tistem, o čemer sam intenzivno premlevam že nekaj časa, pa tudi rekla sva že kdaj na to temo.

Slediti svojim sanjam. Da ali ne? Pa zakaj za vraga ne?! Sit sem že te strupene "ziheraške" atmosfere, ki po mojem mnenju z svetlobno hitrostjo širi stanje duhovnega samomora skoraj povsod po svetu. Zakaj se ozirati na mnenja drugih o samem sebi? Zakaj imeti prijatelje, družbo, ki vate ne verjame in te vzpodbuja in poriva v zate napačno smer? To je vse plod in posledica današnjega materialističnega načina življenja. Na eni strani peščica bogatih, v tej peščici še manjša peščica tistih res srečnih. Na drugi strani seveda revni. Tisto kar je vmes bo verjetno kmalu brezpredmetno sploh omeniti. Na žalost. Ne počnimo stvari le zato, ker jih mogoče obvladamo, so v družbi cenjene in prinašajo materialno bogastvo. Prav tako se ne bojmo neuspeha in potencialne revščine, ki naj bi jo stvar o kateri sanjamo, prinesla. To je vse en larifari. Jaz pravim, ne boj se novega in neodkritega! Pa četudi to pomeni menjavo prijateljev, družbe, okolja, trenutne neuspehe. Zapomni si, da živiš ZASE! Počni tisto kar te veseli. Če ne zmoreš, finančno, zaradi nepodpore bližnjih, karkoli, to še ne pomeni da ni mogoče. Vse je mogoče! Samo potruditi se je treba in iti korak za korakom, lepo počasi ampak vztrajno, pogumno in samozavestno. Sledi svojim sanjam in naredi vse kar je v tvoji moči, da jih uresničiš in tudi PRESEŽEŠ. Tako bo sigurno zagotovljen tvoj prostor pod soncem :)

Lepo te je videti kako žariš, zdaj ko končno okušaš tisto kar si si vedno želela. To je tista prava življenjska energija, ki tako močno izžareva, da jo začutimo tudi drugi. Ti samo vztrajaj in plavaj naprej v tem morju, pa naj bodo vrtinci in tokovi še tako močni in trmasti.

Sanjati ni greh. Greh je sanjati in nič narediti za svoje sanje!

P.S.: Upam, da mi bo v prihodnje čas bolj naklonjen in se ti kdaj celo odzovem na povabilo v kino ;).

Lepo sanjaj Uršula! :)

Bipolar pravi ...

Najljubši letni čas je zima, i like the darkish afternoons, coffee is the source of warmth, pa neki mističnega in zanimivega mi pomeni sneg. Also snowboarding is 'ma thang'
Vesel sem, da si suvereno in elegantno premagala ovire in strahove, ki so te še v prejšnem postu tako zajedali.
Kar se pa tiče The Secret, ne verjamem glih da je to neka mistična starodavna skrivnost, ki nam je bila skrita, kot ona govori. Vrjamem pa v moč pozitivnega razmišljanja in samopodobe. Mind over matter!
V kakšni predstavi si to, tell me more.

Uh.. ta komad je super, grem ga iskat. Dober post, write more! Bai

Ursha pravi ...

Ja, pravo bistvo Skrivnosti ni zgrešeno. Ves ta napihnjeni, tipični ameriški način, na katerega ga plasirajo v dokumentarcu, pa je zame totalno zgrešen. Plus ta neka zgodovinska zgodbica o tem, ki je tam samo zato, da bi dala stvari dodatno težo- jo pa ob tem samo pokvari in okiča.
Se strinjam z napisanem o moči pozitivnega razmišljanja. :)