Nocoj minevata točno dve leti in pol od
moje zadnje objave. Dve leti in pol nabiranja novih izkušenj. Dve leti in pol
hoje in tekanja naokrog po svetu. Le koliko korakov naredimo v takšnem času?
Kolikokrat se nasmehnemo? Koliko se naučimo? Kolikokrat se nam življenje obrne
okoli?
Amerika, tisoč različnih tečajev,
prometna nesreča, muzikal, predstave, ljubezen, pretečeni kilometri, smeh,
solze, veselje, žalost, rojstva, smrti, poroke, pogrebi, začetki, konci,
vročina, hlad...
Razmišljala sem, v katero smer bi naj
bolg nesel. Šport, kultura, politika, glasba... In še ogromno nekakšnih
predalčkov. Za potrebe faksa sem ga ponovno aktivirala. In to me je spomnilo na
mojo največjo lastnost- nepopredalčkanost. Zakaj se toliko etiketiramo? Moj
blog je namenjen novim izkušnjam, pozitivi, ki jo dandanes morda manjka.
Naivnosti moje mladosti. Neizkušenosti, ki se počasi zapolnjuje z zarezami
življenja.
V stilu Fakultete naj bo prva objava obarvana športno...
Ko me je Agathe, študentka na izmenjavi na naši fakulteti, francozinja in strastna rugbyjašica, povabila na trening rugbyja, sem najprej odkimala z glavo. Nimam časa, mrzlo je, nočem se pretepat...
Še dobro, da mi je še težila s povabili in da sem ravno pravšnji firbec.
Prvič v življenju sem obula kopačke(od vseh ekipnih športov mi nogomet najmanj diši) in se z žensko in moško ekipo odpravila na trening.
Po dveh urah mraza, teme in sklec v blatu sem bila začarana. Neverjetna ekipa, resno in dosledno zastavljen trening, zanimivost igre, štadiona, stik z naravo...
Ženski rugby se je v Sloveniji začel razvijati po letu 2000, vendar so punce resno začele trenirati leta 2008.
Ko me je Agathe, študentka na izmenjavi na naši fakulteti, francozinja in strastna rugbyjašica, povabila na trening rugbyja, sem najprej odkimala z glavo. Nimam časa, mrzlo je, nočem se pretepat...
Še dobro, da mi je še težila s povabili in da sem ravno pravšnji firbec.
Prvič v življenju sem obula kopačke(od vseh ekipnih športov mi nogomet najmanj diši) in se z žensko in moško ekipo odpravila na trening.
Po dveh urah mraza, teme in sklec v blatu sem bila začarana. Neverjetna ekipa, resno in dosledno zastavljen trening, zanimivost igre, štadiona, stik z naravo...
Ženski rugby se je v Sloveniji začel razvijati po letu 2000, vendar so punce resno začele trenirati leta 2008.
Punce se že pridno pripravljajo na novo ragbi sezono in na nova tekmovanja. Treningi potekajo v okviru RAK Olimpija na ragbi igrišču v Štepanjskem naselju skupaj s fanti, kar še bolj nakazuje na njihovo motivacijo in pripravljenost na soočenje z nasprotnicami. Trenutno so najbolj osredotočene na olimpijske igre, ki bodo potekale leta 2016, kjer bo rugby prvič postal olimpijski šport, in vse moči in usmerjajo v priprave na ta dogodek. Kot pravijo dekleta se jim pridružuje vse več posameznic, ki jih ta šport zanima in tudi nekatere, ki so prej trenirale rokomet, nogomet, atletiko in druge športe.
Agathe in jaz po treningu
In še povezava do predstavitve pri predmetu Spletne tehnologije:
