četrtek, 24. september 2009

Tukaj in zdaj.


Lahko mirno sedite pet minut, ne da bi vas razjedala neustavljiva želja, da bi se s čim zaposlili? Lahko sami jeste v restavraciji, ne da bi se počutili nelagodno? Večina ljudi je težko sama. Pomagajo si z vsem mogočim - televizijo, drugimi ljudmi, drobnimi opravki - samo, da ne bi bili sami s seboj.

Razmišljala sem v čem je point. Izposodila nekaj psiholoških knjig. Opazovala ljudi. Opazovala sebe. Dejstvo je, da vsak človek v sebi nosi nekakšno tesnobo, skrite misli in želje, razočaranja in bolečino. Če bi si vsak dan vzeli nekaj časa "samo zase", se zamislili in sprostili brez useh odvečnih dejavnikov, bi ta tesnoba privrela na dan. Tega pa se bojimo. Bojimo se zamisliti sami nad sabo.

Zato sem se sama odločila za korenito spremembo. Čeprav vem, da preživim kar dosti časa sama s sabo, bi ta čas moral biti bolj kvaliteten. Sprehodi v naravo so odlična priložnost. Odideš v naravo, tja kamor ti je lepo, se malo spotiš, hodiš, tečeš. Kaj pa psihično? Najprej še vsakodnevne misli. Nato, ko zaideš globje v gozd, privrejo na dan tudi globja čustva. Razmišljaš kdo si, od kod prihajaš in kam greš. In ko razmišljaš dalje se začne občutek tesnobe. Bolečine. Nekaj te je prizadelo, nekaj si naredil narobe. In tu je sedaj point.

Priznaš si napako, saj si samo človek. Se zjočeš. Večkrat, če je treba. Se za trenutek zasmiliš samemu sebi. Nato pomisliš nase. Vse je za nekaj dobro. Imaš se rad. Živiš, nočeš izgubiti trenutka. Zaveš se, da je življenje prekratko, da bi pogreval slabe stvari. Bolje se je osredotočiti na dobre, stare pozabiti.

Pomislim na to, da se imam rada. Kdo pa me bo imel, če se ne bom imela sama? Začnem se zavedat, da sem edinstvena, da je še čas, da na svetu naredim številne pozitivne spremembe. =)

In za to je vredno živeti! In zato je treba "odvečno prtljago tesnobe" večkrat odpeljati v gozd in jo čistiti sproti, preden se jo nabere na tone milijone! ;)

Vaša psihološko mahnjena Uršula

13 komentarji:

Anonimni pravi ...

Hehe:P v tvoje psihološko razodetje se je prikradlo tudi nekej filozofskih misli. Nam je profesorica pri pouku filozofije vedno vtepala v glavo, da se človek vedno sprašuje kdo je in čemu je poslan na ta svet, kaj je njegova naloga na njem:P Zanimivo spisano besedilo:)Eno misel mam glede preteklosti(ne nujno slabih stvari), ampak bolj ko se oziraš nazaj, več napak vidiš in le te te lahko ovirajo pri opravljanju nadalnjih stvari :D Lp, Nenad

Ursha pravi ...

Res je, Nenad, do neke mere je oziranje v preteklost zdravo, pretiravat je pa vsekakor nesmiselno. =)
Bova pa že vedla, če bova pa doktorja znaniosti čez šest let! ;)

Anonimni pravi ...

preberem tvoj komentar in se ozrem nazaj, da te popravim;P *ZNANOSTI* hehe (:

Ursha pravi ...

Uh lapsus. Dobro, vidim da si ti že na dobri poti! ;)

Anonimni pravi ...

fantastično!!! sam sem nekje spisal nekaj popolnoma enakega. Točno v tem je bistvo zakaj se tako bojimo biti sami... Ker se spomnimo bolečine. Ampak enkrat se je treba soočit z njo. Čimprej, tem bolje.

dejan pravi ...

nisem si mislo...... res ne, si ti kr.. s tebe še bo neki....=)

Ursha pravi ...

Dejan hvala ti. Včasih me podcenjuješ, čeprav imam večkrat občutek, da si eden redkih, ki me vidijo še v notranjost "lupine". =)
Anonimni lepo da se strinjamo... Lahko se pa še podpišeš! ;)

dejan pravi ...

jao zj se mi pa fajn zdi kr sm edn "redkih" :) sam newem od kod ti vse to uzameš te besede pa hipoteze paa... jst sm pa mislo vedn da si ti sam za šport hehe uzivaj

Anonimni pravi ...

Ja res super napisano;) si mi vzela besede skor;)
lp, Blaž

gapi pravi ...

res je...še kako maš prav, da si mora vzeti človek čas zase in razmišljati, premišljevati...ker mislim, da ima vsak v sebi prostor, kjer živi ˝čisto sam˝. In ta prostor se ne sme zanemarjati, ne sme se pustiti, da ga zakoplje tempo hitrega življenja...saj nam služi kot izvir ki nikoli ne usahne, hkrati pa sem mnenja, da nam pomaga pri razreševanju preteklosti in daje nove navdihe in polete za prihodnost.

Dejan pravi ...
Avtor je odstranil ta komentar.
Ursha pravi ...

To je naš cilj. :)

Marko pravi ...

ful dobr blog! zanimivo res, se cist strinjam ;)