sobota, 24. oktober 2009

LJUBEZEN

Heh, pa sem se končno le "spravila zraven". Na faxu je super, dokaj naporno, vendar uživam in se veselim novega znanja (konec koncev je bila to le moja izbira, zato bi človek pričakoval, da me zanima). :) Sošolci so super, res, da se še ne poznamo dovolj dobro, a ne smemo zanemariti, da so to ljudje s podobnimi interesi mojim, zato bi se že samo zato morali razumeti. V teh par tednih smo se navezali in med nami se počasi spletajo prijateljske vezi, ki potem ostanejo tudi celo življenje... Vesela sem. =)

Pa vendar jim vsekakor namenim še kaj več besed kot le to, prihodnjič!

Na današnji večer sem prav posebno razpoložena... Poslušam Miko in njegov Happy ending, idealna za danes... Požiram vsako besedico med tem ko ležim v svoji preveliki postelji, ki sem si jo tako zelo želela... Šele zdaj si upam priznati, da sem jo kupila zato, da bo prvič lahko pri meni prespal nekdo poseben. "Legalno" seveda. :) To je bil svojstven proces, saj je moja družina dokaj konzervativna, in, ko so lahko že vsi "skupaj spali", so se nama še vsi smejali... Pa sem družini vseeno hvaležna tudi za to!

Sporočam vam, da sem jo spoznala. Jo imela. Jo obdržala, a nekega sivega jutra je odšla neznano kam. Bila je prava. Bila je tista, ki jo nekateri nikoli ne doživijo zares... Jaz sem jo.

Bila je... Ljubezen.

Spremenila me je. Dvignila me je v nebo, nad use... Večkrat me je brezsrčno vrga po tleh in mi nasula solze po obrazu... V usta mi je položila grde besede, ki jih nikoli nisem hotela zares izreči... Pa sem jih. Včasih me je poteptala pod svojo težo... Pa vedno znova osrečila. Na koncu me je pustila praznih rok, obupano in vrženo v temo. Svet, katerega sva gradila, se je podrl. Po nikogaršnji krivdi, tako pač pride v življenju.

Hvaležna sem, da me na ta večer boli. Hvaležna sem Bogu za solze. Hvaležna, da se ozrem nazaj, in sem ponosna nase. Da vidim, da sem sposobna zares ljubiti, da sem zrasla kot oseba, da sem postala boljša.

Za vse to se zahvaljujem izrednemu človeku, ki je to izkušnjo delil z mano. Naučil me je ljubiti, naučil me je življenjskih vrednot, v katere sem pred tem dvomila... Pomagal mi je graditi sebe kot osebo, napredovati, zaupati vase in v svoje sposobnosti, verjel vame tudi takrat, ko so celo moji najbližji obupali...

Bili so dobri trenutki, bili so slabi. Povsod je tako. Z mano naprej odhajajo samo dobri.

Hvala ti za vse, v mojem srcu boš vedno zasedal prav posebno mesto! :)


Vam usem pa prijetno noč, gremo spat, da bomo zjutraj vstali polni energije in z nasmeškom pričakali novo sonce, nov dan!


Nočko,

vaša Urši

8 komentarji:

Nenad pravi ...

Hm, hm...čeprav ne vem še veliko o tebi, mi nekej pravi da ti je današnji datum veliko pomenil, ne vem zakaj, ampak nekej mi tako pravi:) Ljubezen je po tvojih besedah nekaj nad nami, nekej božanskega, ki ni nujno da doleti vsakega..Ko sem prebral spisano besedilo, sem se spomnil tudi na svoje prelepe momente z osebo, ki mi je takrat pomenila vse..spremenila me je, na BOLJŠE, me rešila pred ogromnim prepadom in zato sm ji tudi hvaležen..Veliko besed je bilo izrečenih na njen račun, žal veliko grdih, ker takrat še nisem dojel kaj vse je storila zame(žal mi je, ker vem kje bi bil zdaj..če je ne bi spoznal, vzljubil..., ...)

Lp, Nenad

Blaž pravi ...

Popolnoma enake misli sem jaz imel za 20. 10. 2009. Upam, da si ok. Jaz se trudim.
Lp, Blaž

Črt pravi ...

Šele danes sem zasledil tale tvoj blog, že prebral nekaj objav. Komentiram na zadnjo, ker je pač zadnja..
Pa čeprav sem te že pohvalil kako lepo pišeš, naj te še enkrat! Tele tvoje izpovedi so res super napisane, predvsem zanimivo, tako da ko začneš brati, ne moreš nehat...Bravo!
Pišeš življenjsko in s tem ko objavljaš te tvoje "male zgodbice", daješ vedeti tistim ki to berejo, da nekaterih stvari ne doživljajo le oni, temveč da tudi drugi, v tem primeru si to ti.. Tako vejo da niso sami, ko se z branjem bloga lahko povežejo še z nekom, pa čeprav le enostransko, pa čeprav le preko napisanega.
Le tako naprej Urška, še kaj lepega napiši, da si ostali lahko kdaj pa kdaj spočijemo dušo z branjem tvojih blogov! :)
Ko bom utegnil bom pa še kaj pokomentiral ;)

Lp, Črt

cebe pravi ...

...naj te dobri trenutki dvignejo, ko bos to rabila... in verjetno ves, da je v vsaki stvari, v vsakem najslabsem trenutku, vedno nekaj dobrega, kar te resi, osrecuje...
le tako naprej!
bodi nasmejana in s soncem obsijana :)

Anjić pravi ...

Lepo, iskreno, toplo. Tisto "ta pravo" ;) Objem*

dejan pravi ...

čaw!

no, dans sm is pa še js vzel malo časa in prečekiru "tvoje življenje"(kokr ga deliš z nami).. uglaunem.. ful se mi dopade, da se lahko tok sprostiš, in deliš svoje izkušnje in osebne stvari s folkom, k jih sploh ne poznaš.. zanimiu res :)
no.. zdej k si u Lj, bi lahk šla na kak drink, če seveda najdeš kej časa.. :P
drgač pa še naprej uživaj u življenju in še naprej odkrivaj nove stvari.. :)

cok-i

Nives pravi ...

Oh marica in kiwika in tinčka, oh rokec in janezzi in jerry...V glavi imam toliko misli, idej, občutkov, želja,...Začeti je pa tako težko...Danes, ko sem prebrala tvoj zadnji blog, blog o Ljubezni, sem se spomnila koliko lepih trenutkov smo preživeli skupaj-se smejali, se radi imeli, se hecali, plesali in peli... Hmm smo se kdaj skregali? Ne, nismo se-vedno smo se znali zmeniti. To pove vse. Bili smo popolna celota, sedaj nas je še samo polovica. Ni več smeha, ni več isto kot je bilo. Želim si, da bi lahko čas zavrtela nazaj. Se spomneš kako sva se spoznale: ''Ko zaj Janez, mi boš kaj prestavo svojo punco?'' u šoli, zraven dežurne mize. Ne bom pozabila, kako smo neko soboto v decembru po plesnih vajah, šli v celjski park in sta z Rokom opravila pravi fotosešn naju z Janezom. Slike so čudovite. Se spomneš, jaz sem nas s Passatom vozila na okoli:))...Prvo skupno poletje smo šli v Izolo - ''smola mafija'' fain smo se mel, letos smo pa kar skupaj šli na morje...Prvič, zadnjič, nikoli več. Vmes smo preživeli kar dva maturantska plesa; najinega z Rokom in vajinega z Janezom...Prav ponosna sem, da smo dve leti zaporedoma plesali skupaj u četvorki. Za vsak rojstni dan sta se mi zahvalila, da sem vaju ''spravila skupaj''. Veš, aprila bom to zelo pogrešala.
Še danes se spominjam, kako smo se vama z Rokom ''grdo režali'' za vajino kosilo, ki sta ga pripravila za nas štiri (Janeza, Jerrya, Tino in mene) medtem ko smo mi uživali na plaži, se predajali sončkom... Tisti zelenjavni zrezki :))... Bilo je lepo, magično, nepozabno in neponovljivo. Tega ne bom pozabila nikoli. Sedaj gremo vsak svojo pot, novo okolje, novi prijatelji, nova spoznanja...Pa naj bo še vse kar nas čaka tako čudovito, teh treh let ne more zamenjati nič na svetu, ne more jih nadomestiti niti sobotna žuranja na bowlingu, niti petkova aerobika ni več ista, saj jo imava samo midve, manjkajo pa štirje, pa kava ob nedeljah po maši...Tudi te ni več. Ostali so spomini, tega nam ne more vzeti nihče. In u srcu je ostal prostor za vas in za Njega...
Urši: ZMAGOVALCI SE POZITIVNO OCENJUJEJO IN TUDI TAKRAT, KO SI PRIZADEVAJO PREMAGATI SVOJE ŠIBKOSTI, IŠČEJO SVOJE MOČNE PLATI. Ti jih imaš, tudi jaz jih imam. Rada te mam* tvoja Kiwika...

Ursha pravi ...

Kiwi, hvala za lep komentar. Rada te imam in vaju obe s Tino, prav tako pa fantom želim vso srečo v življenju.
=)
Stay positive!! :)